Ljubezen do narave me je spremljala že od otroštva. Že od malih nog sem se skupaj z bratom in sestro skrivala na divjih travnikih. Spomnim se, da so bile trave in rože višje kakor smo bili mi. Pletli smo venčke, nabirali štiriperesne deteljice in grizli kislico. Če smo se udarili, smo na rano pritisnili trpotec; če smo se opekli s koprivami, smo se tolažili, da v starosti ne bomo imeli revme. Kadar smo bili bolni, nam je mama skuhala kamilični čaj. Pri dedku pa smo vedno pili domači lipov čaj.
V najstniških letih sem se vključila v Planinsko društvo Domžale, kjer sem aktivno sodelovala kot mladinska vodnica. Kasneje sem se navdušila tudi nad alpinizmom in ljubezen do narave našla še v vertikalnih višinah. Kolikokrat sem sredi stene, na policah, srečala čudovite gorske rožice! Hodila sem na alpinistične odprave in občudovala neverjetne naravne lepote sveta. V gorah človek spozna sebe in se poveže z naravo, ki jo je treba vselej spoštovati.
Prišel je čas za družino. Z možem in sinovoma smo proste dni preživljali v naravi in nabirali čaje za lastno uporabo. Že takrat sem si bogatila znanje z branjem knjig o zdravilnih zeliščnih rastlinah in za lastno dušo hodila na tečaje. Po dvajsetih letih poklicnega udejstvovanja v mobilni telefoniji pa je napočil čas za poklicno spremembo.
Zelo sem vesela, da sem imela možnost izobraževanja v projektu Eurevita Interreg Slovenija – Austrija, ki sta ga podpirali Obrtno podjetniška zbornica Slovenije in BFI BURGENLAND v sodelovanju z ostalimi partnerji: SEKEM ENERGY, Zavod RS za zaposlovanje in Das Land Steiermark regionen. Projekt Izdelava tradicionalnih wellnes izdelkov je potekal pod mentorstvom Metke Ternjak Gomboc. Udeleženci smo bili deležni bogatega in obširnega izobraževanja o uporabi naravnih zelišč in olj, izdelavi pripravkov za naravno osebno nego ter ekoloških čistil. Pridobili smo tako teoretično kot praktično znanje. Poleg tega pa smo spostali tudi dobri prijatelji!
Slovenija ima velike naravne danosti za razvoj sonaravnega in vzdržnega (trajnostnega) razvoja. Vedno sem si želela delati v naravi in v povezavi, sodelovanju z naravo.
Tudi ta želja se mi je izpolnila. Oče mi je prepustil v uporabo kmetijska zemljišča kmetije Pr’ Boštenk v Zalogu pod Sv. Trojico. Travniki in njive so samevali. Pravzaprav niso samevali, v njih je vse polno divjih živali, ki so uživale v izobilju hrane. Sedaj jim delam družbo v gozdu, na travnikih in jasah. Lepo jaso sem preorala in posadila zelišča. Zeliščni nasad občudujejo številni leteči občudovalci, kakor so čebele, čmrlji in metulji. Kar tekmovali so, kdo bo nabral več nektarja.
Tako je nastalo Zeliščno posestvo Zali log, kjer sonaravno pridelujemo zelišča. Nekatera zelišča v naših krajih uspevajo samo gojeno, recimo več vrst mete, ameriški slamnik, monarda, ognjič, kamilice, ajda, limonska trava in še bi lahko naštevali. Gojenih zelišč ne zalivamo in jih pustimo, da si sama naberejo moč za rast, saj nam le tako lahko dajo svojo snovno in nesnovno moč. Divja zelišča nabiram v naravi, lahko je to na domačem posestvu ali v bolj odmaknjeni naravi. Zelo rada združim svoja pohajkovanja s tem »delom.« Zelišča so ročno nabrana z ljubeznijo in sušena na tradicionalni način. Tržijo se pod blagovno znamko Zeliščna vila, ta pa ima veliko družinskih pomočnikov.